APDEJT.si

Tjedan na izmaku donio je veliki preokret za Ukrajinu u odnosu s Washingtonom, što je kulminacija petomjesečne kampanje saveznika Kijeva i podržavatelja njegove stvari. Amerikanci su otkrili tko je sve pomogao ukrajinskom predsjedniku Volodimiru Zelenskom da izađe iz nemilosti bivšeg američkog predsjednika Donalda Trumpa.

Novi podatki kažejo, da je bil epicenter potresa v severnem Iranu, ki je dosegel moč 5,2 stopnje po Richterjevi lestvici, na globini sedmih kilometrov.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo iz Gaze kmalu izpuščenih še deset talcev. Izjava je prišla med večerjo v Beli hiši, kjer je Trump pohvalil prizadevanja svojega posebnega odposlanca Stevea Witkoffa. To se dogaja vzporedno z najnovejšim krogom pogajanj o prekinitvi ognja med izraelskimi in Hamasovimi pogajalci v Dohi, ki potekajo od 6. julija in razpravljajo o predlogu za 60-dnevno prekinitev ognja, ki ga podpirajo ZDA.

Nemčija in sosednje države se zavzemajo za strožjo migracijsko politiko Evropske unije, so sporočili po srečanju na nemškem vrhu Zugspitze. Nemški minister je poudaril, da zaščita beguncev, ki jo zagotavlja EU, ne bo nujno potekala znotraj meja Evropske unije. Ministri so izrazili tudi odločenost, da preprečijo tihotapcem ljudi določanje, kdo lahko vstopi v EU.

Novo raziskovanje javnega mnenja o podpori pristopanju Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo in o temah v zvezi z evropskimi integracijami je Direkcija za evropske integracije (DEI) izvedla junija 2025. Raziskava je pokazala, da je podpora vstopu BiH v EU v Republiki Srbski manjša od polovice, medtem ko je v Federaciji BiH podpora bistveno večja. Splošna podpora v državi se je v štirih letih zmanjšala za skoraj šest odstotkov, a je kljub temu ostala pri skoraj 70 odstotkih.

Nemški kancler Friedrich Merz je pojasnil, zakaj so Rusiji uvedene sankcije, Izraelu pa ne, poudarjajoč razlike v situaciji. Merz je med tiskovno konferenco v Berlinu potrdil, da Nemčija stoji na strani Izraela, vendar ne za vsako ceno. S tem se je posredno odzval tudi na deset let staro izjavo Angele Merkel, ki je nakazala, da Nemčiji ni uspelo doseči določenih ciljev.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je poklical papeža Leona XIV. dan po izraelskem napadu na edino katoliško cerkev v Gazi, v katerem so umrle tri osebe. Med pogovorom je papež ponovno pozval k takojšnji prekinitvi ognja in izrazil zaskrbljenost zaradi dramatične humanitarne situacije v Gazi.

Nemški kancler Friedrich Merz je pojasnil, da Nemčija sicer stoji na strani Izraela, vendar ne za vsako ceno, in poudaril, da Izrael ni Rusija, saj je demokratična država. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je poklical papeža Leona XIV. dan po izraelskem napadu na edino katoliško cerkev v Gazi, v katerem so bili ubiti trije ljudje in več ranjenih.

Agencija ZN-a za begunce (UNHCR) je sporočila, da je do 11,6 milijona beguncev v nevarnosti, da izgubijo dostop do humanitarne pomoči. To je posledica zmanjšanja tuje pomoči s strani držav donatork, med katerimi so omenjene ZDA, Švedska, Japonska in Francija. Gre za približno tretjino beguncev, ki jih običajno podpira ta agencija ZN-a. UNHCR je ob tem izdal dramatično opozorilo o posledicah takšnih zmanjšanj.

V četrtek, 17. julija, so hrvaški in črnogorski policisti s koordiniranim delom v jutranjih urah blizu Prevlake opazili osebo, ki je s pedalinom po morju poskušala ilegalno vstopiti na Hrvaško. Izkazalo se je, da gre za maroškega državljana, ki se je izkrcal na Prevlaki, kjer so ga tudi prijeli. Po zaključenem postopku je bil izgnan iz Hrvaške in mu je bila izrečena prepoved vstopa v države članice Evropskega gospodarskega prostora.

Urad Združenih narodov za človekove pravice je pozval prehodne oblasti v Siriji, naj zagotovijo odgovornost in pravico po umorih ter kršitvah človekovih pravic v mestu Suvajda na jugu države. Poudarjeno je bilo, da so tako Beduini kot Druzi kršili človekove pravice v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes izjavil, da bi morali mirovnim pogajanjem z Rusijo dati "močnejši zagon" in je to zahtevo naslovil na novega sekretarja Sveta za nacionalno varnost in obrambo.

Iranska državna televizija je poročala, da se ZDA pripravljajo na vojno, in ne na mir, pri čemer naj bi bile diplomatske pobude zgolj krinka za vojaške priprave. Iran naj bi razpolagal z obveščevalnimi podatki, ki to potrjujejo.

Pred desetletjem je bila Gruzija obravnavana kot uspešen primer prehoda v demokracijo na postsovjetskem območju, z razvijajočo se civilno družbo in privabljanjem investicij. Avtocesta iz Tbilisija do mednarodnega letališča je bila preimenovana v Ulico Georgea W. Busha. Danes pa se demokracija v tej državi, ki je bila včasih polna optimizma, urušava, kar predstavlja krah na robu Evrope.

Francija, Velika Britanija in Nemčija so Iranu sporočile, da želijo takojšnjo obnovo diplomatskih pogajanj o njegovem jedrskem programu. Opozorile so, da bodo, če do konca poletja ne bo konkretnih korakov, ponovno uvedle sankcije Združenih narodov.

Evropski ministri za notranje zadeve so se srečali v petek na gori Zugspitze v Bavarski, da bi razpravljali o migracijah. Gostitelj srečanja je bil nemški notranji minister Alexander Dobrindt. Glavni namen pogovorov je bil sprejeti skupno deklaracijo, ki poziva k zaostritvi evropske azilne politike.

Nemški kancler Friedrich Merz in britanski premier Kir Starmer sta v četrtek, 17. julija, v Muzeju Viktorija in Albert v Londonu podpisala zgodovinski 27-stranski Sporazum o prijateljstvu. To je najobsežnejši dogovor med državama po letu 1945, katerega namen je okrepiti sodelovanje po Brexitu. Sporazum predvideva tudi vzpostavitev direktne železniške povezave med Londonom in Berlinom. Kancler Merz je ob tem poudaril, da Rusija predstavlja veliko grožnjo, sporazum pa zajema tudi vprašanje Balkana.

Ameriški veleposlanik v Izraelu, Mike Huckabee, je obsodil izraelskega notranjega ministra Mošeja Arbela zaradi zavlačevanja pri izdaji vizumov evangeličanskim krščanskim skupinam, kar je Huckabee označil za 'nadlegovanje'. Poleg tega je bil pojasnjen zapleten položaj Druzov na Bližnjem vzhodu in njihova zaščita s strani Izraela, kljub zgodovinskemu sovraštvu med Izraelom in alaviti, ki so prav tako varovali Druze med svojo vladavino v Siriji.

Donald Trump naj bi Zelenskemu povedal, da Ukrajina ne more spremeniti poteka vojne zgolj z obrambnimi akcijami, medtem ko je nadaljevanje ameriške vojaške pomoči Ukrajini pogojil s finančnim prispevkom Evrope. Rusija se je na najnovejši paket sankcij EU odzvala umirjeno, saj naj bi se nanje že privadila, medtem ko se je pojavil predlog, naj bi ruski predsednik Putin razmislil o preventivni tretji svetovni vojni, preden poteče Trumpov 50-dnevni ultimatum. Ukrajina naj bi ponudila tudi sporno zamenjavo posmrtnih ostankov ruskih vojakov iz druge svetovne vojne za ukrajinske vojne ujetnike, kar je bilo označeno kot težko predstavljivo dejanje.

Francija, Nemčija in Velika Britanija so Iran pozvale k takojšnji obnovitvi diplomatskih pogajanj o njegovem jedrskem programu. Opozorile so, da bodo, če do konca poletja ne bo konkretnega napredka, Združeni narodi ponovno uvedli sankcije. Cilj je doseči "preverljiv in trajen" jedrski sporazum.